Šolski center Šentjur

Iskanje knjig v naši knjižnici

  telefon: 03 746 29 15

 email: knjiznica@sc-s.si

Šolska knjižnica deluje od začetka leta 2013 v pritličju šole. V novo urejenih prostorih je po UDK sistemu urejeno gradivo namenjeno dijakom, študentom, dijakom dijaškega doma, profesorjem, predavateljem. Največji del knjižnične zbirke predstavlja strokovna literatura s področja kmetijstva, živilstva, naravovarstva in leposlovja. V čitalnici je obiskovalcem na razpolago več kot 30 naslovov periodike, med katerimi je tudi nekaj tujih naslovov. V knjižnici poteka avtomatizirana izposoja preko COBISS3 sistema. V zbirki so tudi priročniki, leksikoni, enciklopedije, časniki, časopisi, avdiokasete, videokasete, zgoščenke, diskete. Za prebiranje časnikov in revij je uporabnikom na voljo bralni kotiček.

Dijakom je preko štirih računalnikov omogočen dostop do interneta. Zasedenost računalnika kaže na zanimanje mladih za nova znanja in potrebo po večjem številu računalnikov.

V vseh letnikih izvajamo knjižnično-informacijska znanja.

V šolskem letu vsak razred obišče knjižnico od 3 do 4-krat po eno šolsko uro. V njej pridobi osnovna znanja o:

• - knjižnici,
• - poslovniku knjižnice,
• - zgodovini knjižnice, 
• - zgodovini pisav,
• - vrstah knjižnic v Sloveniji,
• - vrstah knjižnega gradiva,
• - vrstah katalogov,
• - citiranju literature,
• - zgradbi seminarske naloge.

V okviru KIZ dijaki tudi sami iščejo gradivo v šolski knjižnici (s pomočjo delovnih listov), spoznavajo in se naučijo uporabljati različne jezikovne priročnike. Zaključni letniki obiščejo Knjižnico Šentjur ali Celje pod vodstvom profesorja.

V okviru knjižnice deluje tudi učbeniški sklad.

Zgodovina knjižnice

Zgodovina knjižnice je tesno povezana z zgodovino ustanovitve Kmetijske šole v Sv. Juriju ob Južni železnici. Ustanovitev slovenske kmetijske šole je bila splošna zahteva Slovencev. Konec 19. stoletja je bilo na pohodu ponemčevanje. Slovenci so morali na eni strani nenehno braniti vsako košček svoje zemlje, na drugi strani pa biti težek boj za svoje najmanjše pravice, še posebej na šolskem področju. Uspešno delovanje Kmetijskega učnega zavoda na Kranjskem je spodbudno vplivalo tudi na štajerske Slovence, ki so si zaželeli enake šole s slovenskim učnim jezikom. Boj za ustanovitev šole je tekel dolga leta. Po dolgoletnih zahtevah je Štajerski deželni zbor 12. novembra 1903. leta na svoji seji sprejel sklep, da “naj Deželni odbor na prihodnjem zasedanju poroča o predlogu poslancev Vošnjaka in tovarišev o zadevi ustanovitve kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom za Spodnjo Štajersko”. In šele 23. marca 1907. leta je zbor na seji sklenil ustanovitev zavoda in odobril finančna sredstva.

Šola je bila zgrajena jeseni 1909. leta.

Ob ustanovitvi je bil v statutu in učnem načrtu izražen namen zavoda.

»Izobraževanje sinov štajerskih kmetovalcev. V desetmesečnem tečaju naj se kmečkim mladeničem utrdi in izpopolni v ljudski šoli pridobljeno znanje. S primerno prikrojenim teoretičnim poukom o naravoslovju in strokovnih predmetih (živinoreji in mlekarstvu, poljedelstvu, travništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu, kmetijskem gospodarstvu in knjigovodstvu) kot tudi s praktičnimi vajami na šolskem posestvu se kmečki fant usposablja, da bo bolje spoznal ustroj kmetijskega gospodarstva. Ta pouk naj mu poda zaokroženo primerno znanje, obenem pa naj poveča sposobnost za nadaljnjo samoizobrazbo.«

»Izobraževanje ženskega naraščaja. V ta namen služijo šesttedenski gospodinjski tečaji, ki se bodo prirejali vsako leto. Na teh se urijo dekleta v gospodinjstvu in jim bo dana prilika, da se poučijo o temeljnih načelih živinoreje, mlekarstva, vrtnarstva in uporabe sadja.«

»Izobraževanje starejših praktičnih kmetovalcev. Tem se ponuja priložnost, da se v posebnih tečajih poučijo o pomembnosti raznih novih pripomočkov.«

Organiziran je bil pouk širših slojev s potovalnimi predavanji strokovnih učiteljev zavoda, z raznimi spisi v strokovnih in drugih časopisih.

»Obsežno posestvo zavoda podpira uspešnost teh namenov. S tem ima služiti kot vzorno gospodarstvo, v katerem se vsako jaka gospodarsko-tehnična sredstva primerno uporabljajo, kmetu v spodbudo in pouk; da se na njem vedno, na novo pojavljajoča sredstva umnega gospodarstva glede njihovega praktičnega pomena za Spodnjo Štajersko poizkušajo; da neposredno vpliva na zboljšanje kmetijskih razmer z oddajo plemenskih živali in rastlin.«

Enako kakor danes je bilo tudi včasih treba poskrbeti za obvezno literaturo za učitelje in učence. Pouk je obsegal teorijo in prakso. Teoretični predmeti so bili razdeljeni v štiri skupine:

• nadaljevalne predmete: slovenski jezik z ozirom na domačo zgodovino in spise, računstvo, geometrijo in risanje;
• utemeljevalne predmete: fiziko, kmetijsko rastlinstvo in kmetijsko živalstvo ter kemijo;
• strokovne predmete: poljedelstvo, travništvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, živinorejo, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodstvo, sadjarstvo, zemljemerstvo in niveliranje ter zakonodajo;
• postranske predmete: nemški jezik, petje, čebelarstvo.

Ivan Belle, prvi ravnatelj Kmetijske šole v Šentjurju, se je med starejšimi kmetijskimi strokovnjaki uveljavil kot priznani popularni in plodoviti strokovni pisec. Poleg področnih strokovnih knjižic je objavljal svoje strokovne izkušnje v slovenskih in nemških strokovnih časopisih, kasneje tudi v hrvaških in srbskih. Inventarna knjiga (obrazec 180 - 39) na Kmetijski šoli Šentjur, ki so jo najverjetneje pričeli pisati po letu 1945, je obsegala razdelitev knjig v naslednje skupine z oznakami za stroko in številko knjige v stroki.

Februarja leta 1975 so pričeli vpisovati novo inventarno knjigo za knjižnice (obr.: 1, 1) in knjižni listek (obr.: 1, 2). Pripravljali so se na prehod razvrščanja gradiva na osnovi slovenske strokovne terminologije in mednarodno uveljavljene klasifikacije (univerzalne decimalne klasifikacije).V kroniki šolskega leta 1954/55 piše, da na zavodu obstajata dve knjižnici:

šolska, v kateri je bilo čez 300 knjig, v glavnem strokovnih,

mladinska, s približno 200 knjigami, pretežno leposlovnimi.

Knjige so bile namenjene učiteljem, ki jih je bilo na šoli pet, in učencem enoletne kmetijske in enoletne kmetijsko-gospodinjske šole. Na šoli sta bila dva razreda učencev. Ko je v šolskem letu 1961/62 prišlo do združitve Kmetijske šole Šentjur z Vrtnarsko šolo v Medlogu in Hmeljarsko šolo v Vrbju, je knjižnica v Šentjurju ostala v Šentjurju in tudi evidenca knjig se je še naprej vodila ločeno od knjižnice v Medlogu na nekdanji Vrtnarski šoli. V tem času je knjižnico v Šentjurju imela na skrbi mag. Nevenka Cmok. Tako je knjižnica tudi, ko je prišlo do ločitve Vrtnarske in Kmetijske šole v šolskem letu 1997/98, ostala ohranjena. V knjižnici so ostale ohranjene tudi stare knjige, ki imajo arhivsko vrednost, saj prikazujejo sliko knjižnice ob nastanku šole, mnoge med njimi pa so posebnost, saj so avtorji slovenski kmetijski strokovnjaki. Za nakup, vpis v inventarno knjigo in evidenco izposoje so skrbeli varuhi knjižnice, ki pa so se menjavali v posameznih šolskih letih. Po rokopisu v prvi dosegljivi inventarni knjigi so za knjižnico skrbeli strokovni učitelj Vladimir Kuret, učitelj Izidor Horvat, učiteljica gospodinjstva Rezka Brglez - Breznikar, mag. Nevenka Cmok -Zabavnik, prof. Jerica Ambrož, učiteljicagospodinjstva Štefka Bračič.

Šele po letu 1988 je kot knjižničarka prevzela knjižnico profesorica umetnostne zgodovine Tatjana Oset, ki je tako dopolnjevala svojo delovno obvezo. Profesorica Melita Požežnik je bila v celoti zaposlena kot knjižničarka. Od šolskega leta 2000/01 je knjižničar Roman Štraus.  

Od leta 1992 do 2000 je bila v šolski knjižnici zaposlena ga. Melita Požešnik. Po tem letu je pričel z delom Roman Štraus. Leta 2004 je pričela z delom Mihelca Romih kot višješolska knjižničarka.

Knjižnica je v svojo dejavnost vključila tudi izposojo učbenikov dijakom za eno šolsko leto (učbeniški sklad). Skrbnik učbeniškega sklada je knjižnica. Dijaki ob izposoji plačajo 30 % vrednosti učbenikov, te pa na koncu šolskega leta vrnejo. Knjige so bile locirane v kabinetih učiteljev, le knjige za dijake so bile v kabinetu varuha knjižnice. Šele v šolskem letu 1978/79 se je šolska knjižnica vselila v samostojen, na novo opremljen prostor. Septembra 1983 pa je bil v novozgrajeni stavbi dijaškega doma tudi namenski prostor za knjižnico v centralni lokaciji šolskih stavb.

Viri: Arhiv Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur. Zbrala: mag. Nevenka Cmok, Roman Štraus.

Obdelava gradiva

V letu 1992 se je pričela izposoja in obdelava gradiva s programom Šolska knjižnica podjetja SAOP.

V letu 2006 smo pričeli obdelovati gradivo v COBISS sistemu. Od leta 2009 poteka izposoja gradiva preko COBISS3 sistema.  

Učbeniški sklad

Dijakom je omogočeno, da si v času šolanja na začetku šolskega leta izposodijo učbenike, ki jih potrebujejo pri pouku. Učbenike vrnejo, ko zaključijo s poukom. Za izposojo plačajo 1/3 vrednosti učbenika.

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da lahko razločujemo med obiskovalci in štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. . Vec o piskotkih in kako jih brisati najdete na strani Vec o piskotkih.
Strinjam se z uporabo spletnih piskotkov na tej strani. Strinjam se